Ocena smeri prvih plezalcev, Janka Oprešnika in Jasne Bratanič, je VII+,A1. Prosto pa ni bil preplezan raztežaj pod veliko streho.
Dan je že zjutraj čudovit. Sončno, jasno, pa ne tako silno vroče kot pred dnevi. Tako je hoja zelo prijetna. Sva malce bolj pozna, ker greva v vzhodno steno. Tako samo še vstopiva v soncu, v drugem raztežaju pa počasi odplezava v senco. Prvi raztežaj je lažji in naložen, kot je ponavadi v naših hribih, potem pa se že začne "prava" plezarija. Malce navzgor na stolpič, kratko v desno na počeno lusko, nato pa navzgor do prekrasnih kompaktnih plošč, sredi katerih je "štant". Naslednji raztežaj je v celoti lep v odlični skali. Malce po ploščah v desno, kjer je najtežje, nato pa v levo do poči in po njej proti desni do "štanta" v kompaktnem žlamborju. Od tu je potrebno kar hitro ven v desno okrog previsov in navzgor do police ter še po njej v levo. Ta raztežaj je lažji, pa kar lep. Tu smo naenkrat pod ogromnim previsom, do katerega vodita dolga poč in zajeda. Lotiva se je malce po levi, po precej krušljivem svetu, nato pa v poč in zajedo, ki pa je večino lepa in kompaktna. Pa skorajda dva kompleta metuljev gresta v tem raztežaju (predvsem malo večji). In tu sva pod streho. Že od spodaj, kljub temu da je pa letos praktično vse res suho, izgleda poč pod njo črna od vlage. Ko pa jo Luka pošlata pa je še "huje". Spolzka je kot polž. V njej so nekakšni lišaji, ki rasejo samo v večni mokroti. In res dvomim, da se ta poč kdaj toliko posuši, da bi se dala splezati. Luka dolgo poskuša in vsakič ga odnese. Nato pa, malce tudi po mojih nasvetih, poskusi po ploščah pod streho. Kmalu se zadeva izkaže za preplezljivo, je pa zelo vprašljivo varovanje. Poč se da lepo varovati (ali pa tehično preplezati) z metulji. Na koncu strehe pa je tako svedrovec. V ploščo pa ne gre nič. Lukata seveda zelo žene želja po vzponu, vendar je še mene strah če bi res na takšen način poskusil, kajti morebitni padec bi bil zelo grd. Tako na koncu prevlada pamet. Za prosti vzpon po plošči bi bilo potrebno dodati en svedrovec. Potehničariva pod streho. Sledi še zelo atraktiven zaključek smeri. Slabe deset metrov visoka previsna poč z izjemno gladko ploščo, kjer skorajda ni stopov. Tako je treba res "štemati" in zaupati nogam povsem na trenje. Zadeva je silno naporna. Luka je res že pravi mojster poči, saj jo suvereno pleza z varovanjem z metulji. Sta pa tu tudi dva svedrovca, za katere pa nama res ni najbolj jasno, zakaj sta tu, saj se da v celoti varovati (ali pa "potehničariti") z metulji. Jaz imam v poči precej več težav. Tu me v srednjem delu navije kot "psa", nato je le malce "odmora" da se nadiham in se prebijem čez zadnji del. Sledi še lep, lažji zadnji raztežaj rahlo proti levi.
Pa sedaj še čisto tehnični podatki. Z Lukom Krajncem sva uspela opraviti 1. ponovitev smeri. V smeri je 11 svedrovcev (4. na sidriščih), od katerih jih ima 10 sedaj tudi ploščice. Na vseh sidriščih, razen na četrtem, kjer se je svedrovec zlomil, sta ali vsaj dva klina, ali 1 svedrovec in je možno dodati metulja ali zatič. Vso varovanje je možno urejati z metulji (2 kompleta) in zatiči, na četrtem sidrišču pa je sedaj samo en klin (dadati je potrebno še enega). Skica smeri iz vodnika je zadovoljiva, vris pa ne najbolj natančen, tako da upam da lahko to popravi moj vris smeri na fotografiji.
Smer je atraktivna, lepa, zahtevna in vredna obiska. Luka že razmišlja, da bo vprašal "Zumbata" Oprešnika, če sme dodati svedrovec za prosto po plati...
Prelep večer in večerno sonce v Ojstrici pa je dnevu dalo piko na i. Ja, hribi so lepi, pa če rata prosta ponovitev ali ne. To mi letos uspeva doživljati v celoti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar