Wilder Kaiser, Totenkirchel, smer Abendlicht

 Za zadnji dan mi pade v oči skica, ki jo ima s sabo Matic. Severna stena Totenkirchla, najbližjega vrha iz koče Stripsenjoch. Pobočja le tega se začenjajo takoj nad kočo. Na vrh pa vodi ''vodniška pot''. Verjetno najlažja smer, ki je še vedno do trojka. Po njej sestopita, oz. gresta v zgornjem delu po njej na vrh, Matic in Jure prvi dan, ko preplezata lepo smer v njegovi vzhodni steni.
Na soncu je precej vroče, tako da pomeni severna stena tudi zato dobro rešitev. In res se pokaže smer Abendlicht (7+) za odličen zadetek. S svedrovci dobro opremljena smer, v fantastični škrapljasti skali. Avtorja H. Nuss in H. Hackenberg sta jo ''naredila'' leta 2006. Smer je dolga 8 raztežajev in čez 300 m. Ocene nakako takole 5, 6-, 4, 5+, 7+, 6+, 7-. Sestopiti se da s tremi spusti po vrvi, do polic, kjer poteka normali pristop in nato po njem navzdol. Označen je z rdečimi pikami.

 

Wilder Kaiser, Predigtstuhl - Fiechtl-Weinberger

 Drugi dan se odločimo za turo na najizrazitejši stolp Wilder Kaiserja - Predigtstuhl. Izberemo staro klasiko iz leta 1923, ki sta jo preplezala H. Fiechtl in F. Weinberger. Današnja ocena, hmm, ja, 7- in to čisto poštena. Plezanja pa krasno v odlični skali. Je pa tako, da je najprej potrebno preplezati približno 180 m podstavka oz. prečnice v levo, kjer so težave 2-3. Tam pa se na levem robu votlinice, kjer sta tudi dva svedrovca, smer zares pričenja. V smeri so danes urejana vsa sidrišča z lepljenimi svedrovci. Teh je nekaj tudi v sami smeri, kjer pa je tudi nekaj klinov. Pa mogoče tudi ni odveč še kakšen srednje velik metulj, ker varovala niso najbolj na gosto. Same smeri, do vrha levega stolpa je šest raztežajev ali 220 m, potem pa malo sestopimo do dobre police, ki vodi v navzgor proti desni in tam naletimo na sidrišče. Sledi še en raztežaj po polici v levo in nato navzgor proti vrhu, ki ga dosežeš po dobrih 50 m in si narediš sidrišče na križu na samem vrhu. Tudi sestop je zanimiv. Malo navzgol do šrbine, okoli roba in do globokega kamina, kjer so zacementirane rinke za ''privezovanje ladij''. 

Wilder Kaiser, Fleischbank, smeri Baderwandl, Neufundland, Herbstzeit

 Wilder Kaiser, tu imamo celjski alpinisti letošnji tabor. Pa gremo samo štirje, dva stara mačka in dva zagnana mladca oz. mladec in mladenka. Tako smo tu Matic in jaz ter Anja in Jure. Ko se zjutraj pripeljemo na parkirišče v Griesener Almu ugotovim, da so me družinski stresi zadnjih nekaj dni, prikrajšali za plezalni pas. Matic najde dobro rešitev. Jaz grem v dolino iskat trgovino, ostali trije pa gredo proti koči Stripsenjoch. Kmalu sem nazaj na parkirišču z novim pasom v nahrbtniku in ''letim'' za njimi. In res jih ulovim pri koči, še preden gredo plezat. Tako se lahko prične plezalna akcija v fantastičnih stenah. Prvi dan se z Anjo odpraviva k najbližjemu cilju, severozahodni steni Fleischbanka. Do tu je od koče 15 minut sestopa.
Prva je na vrsti smer Baderwandl (7-), za katero sicer najprej misliva, da je najina naslednja Neufundland, vendar se v sami steni kmalu izkaže, da ni vse kot na skici, ne po poteku, ne po ocenah. Ko po dveh raztežajih opazim na desni še dve sidrišči, mi je hitro jasno, da je tu nekaj več smeri, kot v najinem vodniku. Smer Badewandl najdeva kasneje na skici v koči.
Naslednja smer  je Neufundland (7+) in zadnja Herbstzeit (6+).
Vse tri smeri so si sicer precej podobne. Odlično opremljene s svedrovci, skala je odlična, dolžine so med 100 in 110 m (trije ali štirje raztežaji), iz vseh se sestopa z dvema spustoma po vrvi.

Graue Maus v Rote wandu

V nedeljo nama končno uspe skupni dogovor o plezanju z Aleksandrom. Precejkrat sva se že pogovarjala, pa nama je skupno plezanje kar nekam ušlo. Tokrat so naju skoraj ves čas vožnje spremljale dežne kapljice, a sva zaupala vremenski napovedi, da bo na področju Graškega pogorja vreme sončno. Ko greva pod steno, se kapljice počasi spremenijo v pravi dež. Vedriva pod smerjo Feuervogel, pa to precej časa, preden neha deževati. Greva malo pod steno, je precej mokro, a ko se vračava, je stena vidno bolj suha. Nič, greva nazaj s plezalno ''robo'' in ko prideva pod smer Graue Maus, izgleda stena praktično suha. Super! Vstopiva v prvi raztežaj, ki se pokaže za pravi ''rotevandovski''. Čudovite sive, hrapave plošče. Drugi raztežaj se prične s krajšo zajedo, nadaljuje pa po ploščah do smeri Weg der schonen manner. Sledita dva raztežaja strmih, kar zahtevnih plošč (7- in 7), kjer prevladujejo luknjice in robčki, na najtežjem mestu pa gre še za precej ravnotežnostnega plezanja na trenje. Tu je prva polica, lep prehod čez približno 10 m stenco in druga velika polica, kjer ''zaštantaš'' na drevesu. In že je tu šesti, predzadnji raztežaj. Na začetku sicer nekaj zahtevnejših gibov, potem pa... Ne morem si kaj, jodlam, jodlala, jodlali, super plezarija, v super skali.
Graue maus, kaj reči? Zame čudovita smer, hvala avtorjema G. Grabnerju in P Schwaldu, da sta jo leta 1992 ''naredila''. Smer je v celoti navrtana, dovolj je 13 kompletov. Sta pa v vodniku pri oznaki o opremljenosti dva od štirih svedrovčkov. Dobro uplezanim verjetno je  dovolj, manj uplezani pa lahko s pridom uporabijo zatiče.