nedelja, 26. februar 2012

Manj znane poti v moji okolici

Po prvih dveh plezalnih dneh (v skali) letos, sva danes z Zdenkom opravila pošteno kondicijsko turo po zelo lepih poteh v mojih koncih. Plezalna dneva sta bila v petek v Babni, kjer nas je pošteno pregrelo, včeraj pa v Kotečniku, kjer je bilo pa prav fino. Današnja tura pa Huda jama - Tovsto - Šmohor - Zagreben - vrh Kotečnika mimo plezalnih sektorjev Pisani svet in Kače - Gozdnik in nazaj v Huda jamo. Zelo lepa je stezica po gozdu iz Hude jame na hrib Tovsto, po kateri sem hodil prvič, prav tako pa sem prvič prehodil del poti iz Kotečnika proti Gozdniku, kjer prav tako vodi lepa stezica po Gozdu. Iz jase sredi Gozdnika pa je res krasen razgled na Kotečnik in seveda celotno Savinjsko dolino. Ja, pa pošteno sva se nahodila, približno 1500 m vzpona.




Na greben Kotečnika sva šla mimo največje jame na Kotečniku.





Črno bela fotka, ne čisto namerna, pa vseeno lepa.


V dveh urah in pol na vrhu Gozdnika, nato pa še ena ura za vračanje nazaj v Hudo jamo.

nedelja, 19. februar 2012

Fakin in lažji slapovi v Logarski dolini

Čez teden zopet držim pesti, da bi vreme držalo vsaj še v soboto, da greva z Zdenkotom malo "pogledat" slapove. Zjutraj je še prav lep minus, tako da kaže fajn. Greva v Matkov kot, v slap zanimivega imena Fakin. Mogoče zato, ker se postavlja čedalje bolj pokonci in postaja vse lepši šele proti koncu, prej pa misliš, da je čisto "izi".
Do slapu hodiva ravno toliko časa, da se dobro ogrejeva. Temperatura pa že zjutraj hitro narašča. Na vstopu sva skupaj s še drugima dvema plezalcema. Pa se malce posiliva in vstopiva pred njima in mislim, da kar dobro šibava. Tri raztežaje tako kar "letiš", nato pa se zadeva zelo zoži in postavi pokonci. Zanimiv kotek, kjer je kar treba poplezati, sledi pa še nekaj metrov lepega pokončnega ledu. Zadnji raztežaj pa še enkrat postreže z zelo lepim plezanjem.
Sestop pa je precej tečen, ker je že vse zelo južno in se ves čas delajo cokle. Gaz je tokrat narejena v desno, čeprav v vodniku zaslediva, da je priporočljiv sestop v levo. Če najdeš prehode je sestop v desno čisto v redu.
Lep slap, kjer te prav "fakinsko" preseneti zajedica v četrtem raztežaju.
Po sestopu imava, seveda, namen preplezati vsaj še enega "fakinčka", pa sonce in toplo vreme že pošteno naredi svoje. Iz Fakinčka pošteno teče, nama pa ni prav nič do hladnega tuširanja, tako da jo "ucvrema" v dolino in se greva "sprehodit" v bolj senčne klasike vstopa v Logarsko dolino. Firštov slap, kjer nama glavne težave povzroča prehod čez Savinjo. Sam slap pa, hmm.., luštkan. Ko greva pa nazaj čez Savinjo, pa imava na nogah še dereze od sestopa in ugotoviva, da je stopanje na kamne v Savinji z derezami veliko manj drseče, kot brez njih in tako tudi prehod precej lažji.
Za konec se "sprehodiva" še čez Kaskade in Avtocesto in to je za ta dan dovolj.
Zvečer greva z mojo drago na fantastičen koncert Perpetuum Jazzile in dan je res krasno zaključen. Kako fantastična glasba. V zadnjem času sem preposlušal vse kar se njihovega da slišati na You Tube, pa so v živo še veliko veliko boljši - res izjemni.
Hvala za takšen večer Perpetuum Jazzile!!!





























Golarjeva peč, nad najinima glavama v soteski, kjer so Firštov slap, Kaskade in Avtocesta. Ko jo gledam se spomnim na krasne smeri, Nebeške zvonove in Malega princa, katere sem preplezal pred kar nekaj leti.