sobota, 28. januar 2012

Begunjščica - grape

V torek, na podelitvi priznanj najboljšim lanskim alpinistom in športnim plezalcem, me Urh vabi na NLP ligo 2012 v balvaniranju, kjer je prvič kategorija veteranov. Seveda si vabilo štejem v čast, ampak kaj ko cel teden "sanjam" o hribih. Če bo le še vreme zdržalo, bi rad nekam šel. Že dolgo si želim spoznati "bele" vrhove v okolici Ljubelja. Še zvečer nisem siguren a bi šel ali ne, pa se kar sam od sebe zbudim ob štirih. Zunaj so zvezde. Seveda grem!
Štartam ob sedmih. Šibam do Šentanskega plazu in grem navzgor. Na sredini grem pogledat Lenuhovo grapo, pa mi "goli" vstop ni niti malo všeč. Nadaljujem navzgor po Sestopni grapi, kjer je sicer zelo malo snega, je pa super trd, in vzpon je super. Že po poti navzgor gledam na nasprotno pobočje, kjer se vidi super grapca. Ja, ta bi se pa še dala odpikati. Kmalu sem na grebenu, kjer je prav pravljičen razgled. Po Šentanskem plazu sestopim do lepe grapce, ki sem jo videl in gremo znova navzgor. Najdem tudi dobre stopinje, ki mi pomagajo čez prvi del, nato pa je zadeva povsem trda in res lepa. Z grebena nadaljujem na glavni vrh (Veliki vrh). Sledi sestop po zelo shojeni in krasno narejeni trdi grapi, za katero do vznožja ne vem, da je Centralna (sem mislil, da je tam kot Šentanski plaz). Tu pa srečam trojico, za katero vidim da se podaja v sosednjo, levo, grapo. Od njih izvem da gredo v Y. Takoj se odločim, da grem še enkrat gor. Y je odlično, trdo narejen v spodnjem delu, zgoraj se odločim za levo varianto, po kateri pa moram zadnji del "odpraskati" po malce naloženih skalah in na srečo, dobro zamrznjeni, travi. Še enkrat dol po Centralni in drnec do avta. Super dan, res sem užival. Očitno pa se tudi kondicija spet dviga, saj sem za vse skupaj porabil 4 ure in pol.
















nedelja, 15. januar 2012

Kukova špica, zimski vzpon

Napovedan krasen dan se je uresničil. Že pred dnevi sem se odločil za vzpon na Kukovo špico. Najprej zjutraj čaka lepa preizkušnja mojega Subaruja po klancih proti Vratom. Cesta je ravno prav snežena, da je vožnja pravi užitek. Temperatura okrog -10, stezica pa precej časa v glavnem kopna. Pravi sneg se pričenja šele pred prečenjem Velikega Črlovca. Prečnica je lepo shojena, klanci pa so nato kar naporni. Sledim sestopnim stopinjam dveh ljudi, ki so kar dobro narazen, tako da moram pošteno vleči, pa tudi ugrezne se kdaj, drsi pa ne. Tako pridem brez derez do Gulc, tam pa je trše in bolj strmo. Na noge dereze, sledi pa lep vzpon na vrh, kjer je fantastičen razgled. Prvi del poti navzdol je lep, nato pa se prične ugrezati do kolen, tako da je tudi sestop kar naporen.
Zelo lepa gora za zimski vzpon, najprej stmo čez gozd, nato po strmih meliščih, zadnji del pa je pravi užitek. V današnjih razmerah gor in dol v petih urah.
O lepoti dneva pa največ povedo fotke.