Moram reči, da me je Zajeda precej presenetila. Pričakoval sem s klini dobro opremljeno klasiko, pa ni čisto tako. Ob zelo vidni vodilni razčlembi tudi z orientacijo ne bi smelo biti problemov, pa me je skica iz Slovenskih sten vodila, vsaj za moje pojme, zelo čudno. Pri takšnih skicah se najbolje izkaže namen ocen in vrisa raztežajev, da vsaj kolikor toliko veš kaj te čaka. Iz ocen v tej skici pa je veliko mest V+, A1 ali VI- A1, ko pa to plezaš prosto pa so stvari lahko precej drugačne. Nekje je lahko V+, drugje pa tudi VII. Med tem pa je precejšnja razlika, kako se lotiš plezanja. Nekako tako se mi je dogajalo v smeri.
Po začetnem malce naloženem raztežaju sledi zelo lepo plezanje v zajedo in po njej. Sledi prečnica pod streho in prehod čez previs ter znova prečnica čez lepe plošče nazaj v kompaktno zajedo. Po skici, bi moral že preplezati t.i. žlambor in biti pod raztežajem z oceno V+. Pa mi ni bilo povsem jasno kam sedaj, še posebej če naj bi bile težave v okviru petice. Nad nama je s travo poraščen previs, kamor lahko zataknem metulja. Tu kar naravnost je precej pretežko za pričakovane težave. Po temeljitem ogledu se odločim za prečko v levo. Tu nekaj metrov nad mano zagledam klin sredi plošče. Do tja pa ni lahko. Prečim še naprej v levo do zajede, nato pa po kompaktni plošči nazaj v desno do klina. Od tu dalje še malo desno v kompatno gladko zajedo, kjer najdem dva klina, nato pa je potrebno preplezati kar nekaj metrov gladke zajede brez možnosti varovanja. Tik pred koncem lahko zataknem večjega metulja. Od tu je najbolj logična prečnica v levo v kompaktne plošče sredi katerih naredim "štant". Ni kaj, lep raztežaj in hmm, to je bil ta žlambor. In zajeda levo je tista, ki je na skici označena kot običajen lažji "obvoz". Saj sem jo gledal in bi tudi šel po njej, če bi imel še kakšne tri metulje, ki pa jih nisem imel. Naslednji trije raztežaji so nato po pričakovanjih dovolj lepi in napeti. Sledi pa krušljiv previs, kjer sta dva klina precej nizko na levi strani, čezenj pa je izjemno gladka plošča, na levi pa izredno drobljiva skala. Če čofnem, bom poletel v luknjo, kakšne tri ali štiri metre nižje. Tako grem nazaj. Na desni je videti bolj plezljivo, je pa še precej večja razdalja od klina. Vseeno grem raje tu, ker lahko plezam zanesljivo, padec je možen le s kakšnim "grifom" v roki. Sledi navpična poč na desni strani zajede, po kateri je potrebno kar "fajtati", klinov pa je dosti. Na vrhu poči spet prečim v zajedo, grem čez njo in kmalu najdem klina za "štant". V naslednjem raztežaju naju čaka prečnica v levo do zajede, malo gor in pristaneva na polici, ki vodi v desno na ramo. Prečnica pa je, vsak do luknje, res zelo naložena, nato pa sledi lep prehod v desno do smeri Jesihove. Po njej, ob gremenju za Jalovcem, sestopiva in ostaneva suha.
Tako sem, če mogoče koga zanima, potek najinega plezanja označil na fotografiji in narisal skico in na njej označil moje mnenje o težavah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar