Kotečnik, sektor Nos

Trener športnih plezalcev sem že precej dolgo. V začetnih letih trenerskega dela pa sem se še veliko ukvarjal s klubsko organizacijo, vendar ker sem bil v večih vlogah zadeve niso šle po želeni poti. Sem bil preveč plezalca, da bi lahko organizacijo kar prepustil staršem plezalcev, ki sem jih treniral, tako kot bi nekateri radi. Tako sem pač šel naprej in na žalost se je v večini primerov zgodilo to, kar sem ves čas na glas razmišljal, veliko jih je kmalu nehalo s plezanje, z ostalimi pa se kot plezalec rad srečam. Pri sedanjem trenerskem delu, pa prvič nisem obremenjen z organiziranjem dela kluba in sem lahko v klubu samo kot trener. In je prav fajn. Tudi rezultati se počasi kažejo. Danes smo se z delom mladih fantov in deklet, ki jih treniram, dobro naplezali v Kotečniku. Martina in Lan sta preplezala svoje najtežje smeri, Neža in Jan pa kažeta dobro formo.

Friko in Vesele nogice v Klemenči peči

Danes sva z Zdenkotom zopet v Klemenči peči. Tokrat je prva na vrsti smer Friko. Lepa smer, opremljena s svedrovci. Prvi raztežaj sem že pred 26 leti plezal s Poldetom, pa sva nato nadaljevala po Pajku, ker takrat ni bilo tako jasno nadaljevanje. Tako sem si to smer res želel plezati in vsekakor me ni razočarala. Prvi lažji raztežaj je lepo očiščen in opremljen. Drug raztežaj zelo lep v začetnem, strmem delu, nato malo "musav". Tretji raztežaj dober, na najtežjem mestu se je pa treba kar lepo naložit na nogo. Četrti raztežaj je vsekakor najlepši. Čudovita šalcasta luska v levo v malo previsni steni. Malce pa preseneti še zadnji cug, ki je zelo lep, kar pokonci in ga je potrebno kar dobro plezati.

Ocena, nekje je omenjeno 6a, drugje VII. Je pač tu nekje. Važno, da je dobro plezanje. Po njem poteka tudi "abzajl". Z vrha je veriga, nato pa ko se dotakneš položnejše plošče, v levo v kamin, kjer je sidrišče z verigo in še en "abzajl" do dna.

Je pa danes na vrhu pošteno pihalo in ker nimam s sabo vetrovke, ker je bilo na začetku prav toplo, me na "abzajlih" kar malce trese. Spodaj se hitro oblečem in je hitro bolje. Dilemo o drugi smeri hitro rešiva, ker se je kar ohladilo, ko ni več sonca. Greva Vesele nogice, ki so se nama izmuznile pred enim tednom.

No ja, solidna plezarija, sem pa vseeno mislil, da je lepša. Tako je potrebno kar precej pazljivosti, ker je kar precej dvomljivih luskic. Vmes naju "zmoti" še neznana navrtana smer, ki se odcepi desno v drugem raztežaju. Ker zgleda kompaktnejše zavijem v njo. Pa je podobna zadeva, me prav zanima katera smer je to? V naslednjem raztežaju ni težko nazaj v Nogice. Podobna plezarija se nadaljuje prav do vrha. Kar lepi deli prekinjeni z malce bolj majavimi in poraščenimi. Takšen pač je precejšen del Klemenče peči, kaj češ?

Smer je sicer malce po "svoje" navrtana, potrebnih je več gurten, ker so svedri na štantih zelo narazen. Ocena VI, več raztežajev. Če jo primerjam s Sivim volkom pa je malce lažja.

Sarti in Sivi volk v Klemenči peči

Krasno, zgodnje pomladno sončno vreme v zadnjem tednu sva včeraj z Zdenkotom izkoristila za prvi letošnji obisk Klemenče peči. V kristalno jasnem, a svežem jutru korakava pod steno, a sta edina alpinista pred nama točno v smeri, katero bi rada šla midva. Hitro spremeniva načrt in greva najprej Sartija. Ko pa se po vrvi pripeljeva nazaj pod steno, pa je v Sivih nogicah, katero sva želela iti, že druga naveza. Ti smola. Malo zalogajev v želodec in greva Sivega volka. Obe smeri sem opisal že pred dvema letoma, mnenje ostaja enako. Lepo plezanje, krasen ambient, v smereh pa je potrebno biti kar pazljiv, da se s kakšno luskico ne odkotališ po ploščah navzdol.