In res smo odlično zadeli. Kamniška bistrica je brez snega do postaje tovorne žičnice proti Kokrškem sedlu, tako da se peljemo do konca. Jutro je sončno in takšno ostaja do Kokrškega sedla, ko se že vidi prihajajoča fronta. Do sedla je tudi toplo, tako da nam teče iz vseh lukenj, hodimo pa v lahkih čevljih. na Kokrškem sedlu se preobujemo v zimske čevlje in gremo dalje. Pred strmim delom Grintovca še dereze na noge. Razmere so odlične, trd sneg, ki se ne nikjer ne ugreza. Breg pa je, to je pa treba priznati. Kolesarka Andreja naju pošteno priganja, tako da moram priznati, diham na "škrge". Nekje na polovici strmine začne pošteno mrzlo pihati, kmalu zatem pa se že pojavijo prve snežinke. Tako smo v pravi zimi. Pred vršnim delom še malce poziramo pred lepo skulpturo, ki jo je ustvaril veter. Na zadnjem delu vzpona in na vrhu še malce bolj požvižgava veter, tako da je občutek zime popoln. Nekaj fotk in odkurimo jo navzdol, kjer imamo pravo učno uro hoje z derezami. Na Grinovčevi strehi pa res ne smeš narediti napake.
V slabi uri smo na Kokrškem sedlu, v nadaljnjih 45 min pa pri avtu. Gor pa smo rabili slabe tri ure.
O turi mi je celo uspelo narediti film.
