In končno spet plezanje - Klemenča peč

Včeraj pa je končno spet "ratalo" plezanje v hribih. Letos mi res težko uspe priti do skale, kaj šele do višjih sten. Služba do 5. popoldne je naredila svoje. Pa saj bo kmalu konec šolskega leta in mogoče se bodo stvari septembra kaj spremenile, vmes pa bodo seveda še počitnice.
Pa gremo rajši k včerajšnji plezariji. Stena seveda še temu času primerna - Klemenča peč. Višji hribi so še krepko zasneženi. Z Zdenkotom sva se sicer najprej menila za Rote wand v Avstriji, potem pa je prevladala Klemenča peč. Zadnjič sem tu plezal že, hmmm, recimo skoraj pred dvajsetimi leti.
Najprej se odpraviva v glavni klasiki Snoorky in Sarti. Obe smeri sta lepo opremljeni s svedrovci in nudita lepo poplesavanje po hrapavih ploščah. Ko se po vrvi pripeljeva iz prve smeri, se na vstopih v smeri prične "gneča". Za razliko od plezališč, kjer že malo koga poznam, tu srečam same stare znance na čelu z Acotom in Vikijem, nato pa priabzajla še Zobek. Res prava druščina starih asov, katerih sem prav tako vesel, kot dobrih smeri.
Ker je po prvih dveh smereh ura komaj pol dvanajstih, greva še vsaj eno. Greva še prvo navrtano smer levo od Snoorkya - Sivi volk. Plezanje je seveda podobno, plošče, ki v vsakem raztežaju ponudijo kakšen cukrček, kot je lepo označil smer na plezanje.net Ivan Pepelnjak. Težave pa, ne glede na klasično oceno VI ali VI-, najbolje opišem s tem, da moraš brez težav plezati vsaj 6a, da jo varno preplezaš. Ali pa tako kot reče Aco, je prava šejst. Je pa lepo, seveda hribovsko, navrtana. Skala pa je takšna, da je potrebna kar precejšna previdnost, da ne odletiš s kakšno luskico v roki. Pa brez strahu, je povsem v redu smer. Moram pa izpostaviti zadnji raztežaj, ki je vodi čez krasno kompakno ploščo in je prav uživaški.
Spodaj pa še nekaj fotografskih utrinkov iz stene.


Preplet življenja in odmiranja.

Pogled proti Matkovem kotu

Stena je poplna cvetočih avrikljev.

Osamelec na robu stene.

Zdenko v Snoorkyu.

V Sartiju.

In v krasni izstopni plošči Sivega volka.

Zmaga Anje na državnem šolskem tekmovanju v športnem plezanju

Danes se je končal moj delovni teden koordinatorja šolskega državnega tekmovanja v športnem plezanju. S prijavami in informacijami o tekmovanju imam vedno cel teden precej dela. Najhujše pa je vedno kakšno uro pred tekmo, ko se res velika množica mladih plezalcev in njihovih spremljevalcev zgrne v dvorano Zlato polje v Kranju in je potrebno nekako preveriti kdo od prijavljenih pride na tekmo, urediti kar precej nepravilnih prijav in dati možnost tudi tistim, ki jih njihove šole ne uspejo prijaviti. Pa smo zopet pravočasno in na obojestransko zadovoljstvo vseh prispelih, uspeli z začetkom tekme, česar me je vedno kar malo strah. Ko pa sem še čez kakšno uro ugotovil, kako hitro napreduje tekma, je bil že večji del skrbi za mano.
Odlično organizacijsko delo je zopet opravila družina Česnovih, tako da je bila tehnična izvedba tekme zopet odlična in delo na takšni tekmi res veselje. Tako se njim in seveda vsem, ki so pomagali na tekmi, iskreno zahvaljujem za sodelovanje.

Zelo uspešna pa je bila tekma tudi družinsko, saj je Anji uspelo osvojiti prvo mesto med starejšimi učenkami z licenco.

Večer alpinističnih legend Frančka Kneza in Jožeta Zupana

Včeraj smo bili v Laški knjižnici priče izjemnemu dogodku. Svojo izjemno športno in v zadnjem času umetniško pot, sta nam predstavila slovenski alpinistični legendi Franček Knez in Jože Zupan. Do zadnjega kotička polna dvorana knjižnice jima je, vsaj v našem ožjem okolju, podala primeren odziv na njune izjemne dosežke. Tako, da upam, da bo mogoče Franček še kdaj pripravljen tako predstaviti svojo izjemno knjigo Ožarjeni kamen in podati takšne življenske modrosti kakšni širši množici.
Zase moram reči, da sem bil zelo presenečen in vesel, ko sem na začetku tedna izvedel, za to predstavitev in skoraj nisem mogel verjeti, da bo Franček res prišel, vse do pogovora z Jožetom, dva dni pred predstavitvijo. Tako smo res imeli to srečo in čast, da nam je Franček, v živo, kot se reče, povedal precej zelo iskrivih in odkritih odgovorov na vprašanja voditeljice o njegovi alpinistični poti, pogledih na dogajanja v alpinizmu in njegovi knjigi. Jože pa nam je, prav tako na njemu značilen duhovit način, predstavil nekaj let skupne plezalne poti s Frančkom in nasploh o njegovih plezalnih letih ter seveda o njegovi knjigi Pesmi, ki je tik pred izidom.
Legendi! Upamo še na kakšnen takšen večer o vajini alpinistični poti!