Po otoplitvi prejšnji teden, sem že mislil, da je za letos s slapovi konec. Pa sem nato prebral, da so v dolini Maltatal v Avstriji slapovi še dobro narejeni. Ta teden pa imam nekaj počitnic, tako da lahko gremo v akcijo. Zdenko ima najprej nekaj težav z dopustom in pravi, da bi lažje šel v sredo. Nato pa se le nekako dogovori in ob petih zjutraj štartava proti Avstriji. Po dobrih treh urah pa v soncu in še dokaj hladnem jutru (-3), zijava dolino z zaledenelimi slapovi, kamor koli pogledaš. Za začetek si želiva kakšen lažji slap. Od daleč opazujeva čudovito kuliso dveh slapov na spodnji sliki. Za levega po vodničku takoj ugotovim, da se imenuje Katedrale, kateri pa je desni pa mi ni čisto jasno. Nič, tam mora biti, po vodničku, še eden. Tako se odpraviva navzgor in prideva pod dva slapova. Desni je že v soncu in že teče po njem, levi pa je spodaj slabo narejen, vendar se da ta raztežaj obvoziti po levi. Tako se odločiva za slednjega. Obvoz ni pretežak, zato se še ne naveževa. Potem pa se zadeva postavi zelo pokonci. Naklonina okrog 80 - 85 stopinj, dolžina raztežaja pa skoraj 50 m. Led pa je tu precej krušljiv, saj odpade kar nekaj talarjev, precej pa je tudi svečk in lukenj. Tako moram priznati, mi kar da "vetra". Tako težkega slapu, v vodstvu, še nisem plezal.
Nad tem pa se slap odpre še za dva cela raztežaja, le naklon se zmanjša. Led je precej prožnejši, le teče že precej. Tako je plezanje zelo lepo, sva pa na vrhu kar dobro namočena. Navzdol pa s štirimi "abzajli" in spodaj res dober občutek po preplezanem takšnem slapu. Spodaj srečava plezalce iz Maribora. Tu izveva, da je desni slap Wintasun, za "najinega" pa se dokončno prepričava, da je Gamseck. Malce še premišljujeva, če bi šla še en slap, pa hitro soglašava, da je najina oprema preveč premočena in da je bil Gamseck, za najin prvi obisk, zelo lepa tura. Priznati pa morava, da s tistim, da bi rada preplezala, kakšen lažji slap, nisva povsem zadela, lep pa je vsekakor bil.
Levo Katedrale, desno Gamseck
Wintasun
torek, 23. februar 2010
torek, 16. februar 2010
Slapovi v Logarski
Slapovi so že nekaj časa dobro narejeni, v hribih pa je prevelika nevarnost plazov, zato so prvi dobra priložnost za ohranjanje občutka za zimsko plezaje. Ob vikendih je ponavadi velika gneča, zato sem čakal na nekaj časa med tednom, ki se ga končno danes dočakal. V sončno Logarsko sem se po službi pripeljal ob pol enajstih in šel pod Ivovce. v Spodnjem Ivovcu je bila kar gneča, Centralni pa je bil prost, tako da je bil prva izbira. Nato sem nadaljeval po grapi, tam pa so bili vsi slapčki zasedeni. Malce sem se vrinil v Levega in sestopil po sosednji grapi. Nato pa sem se malce lovil pri sestopu, ker sem šel na desno stran. Še pravočasno sem se vrnil in šel po gazi v levo, kjer je, seveda, bila prava sestopna avtocesta.
Sledil je, sedaj prosti, Spodnji Ivovec. Za vse tri preplezane Ivovce lahko rečem, da so res lepi.
Nato grem do avta. Časa imam še kar nekaj, zato se odločim za Slap nad potjo, kar se kasneje pokaže, da ni bila najboljša izbira. Sam slap je bil spet prav lep. Malce težav sem imel spet pri sestopu, ker so, očitno, vsi "abzajlali". Tako sestopim kar s plezanjem po slapu navzdol. V mislih sem imel še Slap pod tunelom, pa me "zmota" z Slapom nad potjo, pripelje na vrh le tega. Ja, seveda, če bi zamenjal vrstni red teh dveh slapov, bi me Slap pod tunelom pripeljal do poti po kateri le malo sestopiš in si že pri Slapu nad potjo.
Tako pa sem imel za ta dan dovolj, kajti v Laškem sem moral biti do štirih, ker me je v vrtcu čakala moja Eva.
Sledil je, sedaj prosti, Spodnji Ivovec. Za vse tri preplezane Ivovce lahko rečem, da so res lepi.
Nato grem do avta. Časa imam še kar nekaj, zato se odločim za Slap nad potjo, kar se kasneje pokaže, da ni bila najboljša izbira. Sam slap je bil spet prav lep. Malce težav sem imel spet pri sestopu, ker so, očitno, vsi "abzajlali". Tako sestopim kar s plezanjem po slapu navzdol. V mislih sem imel še Slap pod tunelom, pa me "zmota" z Slapom nad potjo, pripelje na vrh le tega. Ja, seveda, če bi zamenjal vrstni red teh dveh slapov, bi me Slap pod tunelom pripeljal do poti po kateri le malo sestopiš in si že pri Slapu nad potjo.
Tako pa sem imel za ta dan dovolj, kajti v Laškem sem moral biti do štirih, ker me je v vrtcu čakala moja Eva.
sobota, 13. februar 2010
Trening v domači okolici
Po obilnem sneženju ta teden, je v hribih velika nevarnost plazov, tako da se še naprej rekreiram po domačem Maliču in stenci v telovadnici v Laškem. Ta teden sem opravil dva prav zanimiva nočna pohoda od doma na Malič. Prvi, bolj na začetku tedna, je bil še po trdem napihanem snegu po celem grebenu Maliča. Včerej pa sem gazil do kolen in čez. Na stenci pa poskušam spet malce napredovati v moči, zato so na vrsti kratke težke smerce (balvani), zgibe z bremeni in vaje za moč za ostale mišične skupine zgornjega dela telesa. Zadnje dni pa malce ustvarjam za predavanje o tehniki športnega plezanja za inštruktorje športnega plezanja. Danes mi je uspelo nekaj zanimivih fotk, ki jih bom lahko s pridom uporabil na predavanju.
nedelja, 7. februar 2010
Odličen dan za trening
Danes pa sem res ujel odličen trening dan. Za dopoldanski trening na stenci se je oglasil Luka in ker sem že takoj občutil, da sem danes kar močan, sem se mu kar pridružil pri plezanju bolderčkov. Ustvarila sva kar nekaj res lepih in zahtevnih, tako da sva se v dveh urah in pol pošteno nadelala. Moram reči, da Luka res prihaja v odlično formo, tako da mislim, da lahko lansko odlično sezono, še precej nadgradi. Potem pa je prišel Zdenko in odpeljala sva se v Hrastnik, od tu pa seveda z poštenim tempom na Kum. V zadnjem delu je snega skoraj do "jajc", tako da sva kljub skromni gazi, pošteno delala. Vseeno pa sva v uri in pol na vrhu. Dol pa je po mehki gazi še precej bolj "letelo". Kar dobro za nas veterane, predvsem pa upam da bo takšna pripravljenost tudi poleti v hribih. Spodaj pa še nekaj fotk z vrha Kuma, kjer se je obesila megla, pa še mrzlo je pihalo, tako da sva jo zelo hitro popihala nazaj v nižje predele.
sobota, 6. februar 2010
Športni teden pri Ložekarju
Prejšnji teden (25.1.-29.1.) sem preživel z otroki v šoli v naravi pri Ložekarjevih v Logarski dolini. Že enajstič in zopet smo se imeli krasno. Pravi zimski teden. Zjutraj, ko so otroci še spali, smučarski tek do Sv. Duha, nato pa cel dan na smučeh. Izjemni razgledi na hribe nad Logarsko so se kar vrstili skoraj vsak dan, nekaj jih je tudi na spodnjih fotkah.
Naročite se na:
Objave (Atom)