Okrešelj. Tu so se začeli "moji" hribi. Kot mlad fantič sem prvič začutil skale med vzponom na Rinke z brati.Čez nekaj let pa sem tu še prvič "uradno" plezal v hribih. Prvo plezanje je bilo sicer za prvomajske praznike leta 1986. Konec junija tega leta pa je bil tabor AO Celje in z Andrejem sem plezal ravno v Mali Rinki. Direktno gor in Vzhodno dol. Igličevo smer (Cicovo varianto) pa sem plezal prvič dober mesec kasneje s Francem Pšeničnikom. Sicer bolj v ilegali, kot smo včasih rekli, če sta šla plezat dva tečajnika.
Original Igličevo pa sem plezal pred slabimi desetimi leti s Stanetom in bratom Francem. Za včeraj pa sva se zmenila z Zdravkotom, ki mora čim več plezati, da bo imel pogoje za izpite za alpinista, pa še večina odseka bo na Okrešlju, ker načelnik Mišo praznuje okroglo obletnico. Je že prav, da mu voščiva.
Ko povem bratu Francu, da greva z Zdravkom v Malo Rinko, se hitro zmenimo, da bosta šla na turo do Skute še on in Tone, moj najstarejši brat. Super, da bomo spet enkrat šli skupaj v hribe.
Igličeva smer. Nedvomno zelo znana in popularna smer. Tako tudi včeraj, ko smo kar v vrsti stali na vstopu. Nedvomno gre za eno najlepših petic v naših hribih. Ponuja pa nekaj raztežajev res lepega plezanja. V nekaterih delih (1. raztežaj, zadnja dva raztežaja po grebenu) pa je potrebna vsa pazljivost zaradi naložene skale. Najlepši del, ki se prične s prečnico v levo v tretjem raztežaju in se konča s prečnico v desno čez štiri raztežaje, je res krasen v čudoviti beli skali z dobrimi oprimki. Smer tudi orientacijsko ni zahtevna. Lahko pa seveda hitro zaideš izven najlažje linije, kar se je zgodilo tudi nama v drugem raztežaju po prečki v desno, kjer sva namesto po kotu, šla nekaj metrov bolj desno, kjer sta bila po nekaj metrih dva klina (nato pa se da solidno varovati z metulji) in sva naletela na precej večje težave (med V+ ali VI-), kot je označeno na skici (IV+). Na štantu sva bila nazaj v pravi liniji.
Skica v vodničku Logarska dolina - zahodni del je dovolj dobra, da lahko smeri dobro sledimo.
Opremljenost smeri je dobra. Na vseh sidriščih sta vsaj po dva klina. Vmes pa, kjer je težje, je klinov dovolj. Midva sva zabila en klin na sidrišču na grebenu, pa tudi tam lahko plezaš v dveh krajših raztežajih, kjer sta na sidrišču po dva klina. Uporabila pa sva še dva metulja, za raztežaj variantice, ki sem ga omenil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar