Že takoj po končanem družinskem morju v četrtek prejšnji teden se slišiva z Maticem, s katerim že res dolgo nisva bila skupaj v hribih. Leta res šibajo, leta 1992 sva skupaj kot prva slovenca prosto ponovila zelo znano Direttisimo v Veliki Cini, leta 1996 pa še Švicarsko v Zahodni Cini. Sedaj pa spet na novo turnejo po Dolomitih. V ponedeljek naju pričaka zelo mrzla Tofana, malce bolj kot sva pričakovala. Odločiva se za sončno steno prvega stolpa in smer Aspettando la vetta, ki sta jo kot prva preplezala Massimo da Pozzo in Gianmmario Menegin leta 2004. Je soseda smeri Il veccio leone e la giovane fifona, ki sva jo lani plezala s Puhijem in je prav tako opisana na moji strani. Smer je precej podobna omenjeni. Začne se sicer z lahkim raztežajem po rampi, sledi pa precej bolj strma plezarija do pod strehe. V tem spodnjem delu se mi zdi skala malce "čudna". Večino je potrebno plezati po nekakšnih strancih in opornih položajih, kar se mi ne zdi tako tipično za tisto lepo dolomitsko plezanje, ki se pričenja nad streho. Raztežaj mimo streh je sicer najtežji (6c). Zdi se mi malce neroden (ali pa sem neroden jaz), proti koncu pa postene lep. Od tu dalje pa je res lepotica do priključka klasiki "Alvera". Poličke, luknje, luknjice v kompaktni, zelo strmi steni. Zaključek po Alveri pa je v solidni dolomitski skali, kjer so tudi štirice fajn pokonci.
Ja, zeblo naju pa je ta dan čez celo smer. Na štantih sem se tresel "kot mlad mucek". Pa tudi to je del plezanja.
Smer je prava od da Pozza. Opremljena s svedrovci, ki so večina precej narazen, tako da večina iz svedrovca, ki ga vpneš, ne vidiš naslednjega in je potrebno "imeti nos" za linijo. S sabo sva imela tri male metulje in zatiče, ki na nekaterih delih lahko pridejo prav. Če se ne motim, ni v nobenem raztežaju več kot šest svedrovcev, tako da tudi kompletov ne rabimo prav veliko. Sidrišča pa so vsa opremljena z dvema svedrovcema. Skica smeri pa je dobra na spletni strani planetmountain.
Ni komentarjev:
Objavite komentar