Divjost Križevnika nam dobro prikaže že tale pogled iz Robanovega kota na najbolj strm del predostenja.
Sva že precej blizu glavne stene in pogled nazaj v Robanov kot, mimo najbolj strmega dela predostenja, je res navdušujoč.
Ves čas pa nas spremlja pogled na Ojstrico.
Vstop v smer je približno 80 m levo od bivaka - votline pod glavno steno. Smer se prične z dolgo prečnico (prib. 40 m) v desno po ozki polici, kjer je proti koncu treba splezati še malce navzdol. V drugem raztežaju, kjer je na zgornji fotki Zdenko, pa me malce presenetijo strme luske, ki povsem votlo donijo. Luske so toliko oddaljene od stene, da je tudi varovanje težko urediti, ker je preširoko za metulje (pa še ta širokega nimam sabo), tako da je pač potrebno preplezati 6-7 m, kjer prečimo v desno in nas pričaka klin.
V naslednjem raztežaju, kjer sem na zgornji fotografiji, se kar nekaj časa odločam po kateri poči naj grem. Ali navpično navzgor ali pa v levo. Po dveh klinih, ne vidim naslednjega. Potem se mi le zdi bolj logična tista navpična, kjer malce nad zelenjem v smeri zabijem soliden klin in ko nato sežem čez previs, zagledam tudi dva naslednja klina. Plezanje je zelo lepo.
Na zgornji fotki je Zdenko ravno prišel čez prvi previs, kjer te pričaka klin. Malce višje pa sta še dva. Skupno je v tem raztežaju, ki je ocenjen s VI, 6 klinov.
Na zgornji fotki sem v naslednjem raztežaju, ki je ravno tako ocenjen s šestico. Na skici v "Slovenskih stenah, je sicer vrisan en raztežaj. Bi bilo pa precej težko vleči vrv, če bi ta dva raztežaja hotel združiti. Pa še povsem logično je "štantati" pri klinu čez previs, kjer se malce položi. Na mestu, kjer sem na fotki, pa se spet postavi pokonci in te čaka še zadnji previs in potem zanimiva prečka v levo, čez precej gladko ploščo. Za to mesto piše v vodniku, da je bil preplezan z nihajno prečko.
Na zgornji fotki je Zdenko tik pred zadnjim previsom.
Na zgornji fotki pa je Zdenko takoj po prečki, kjer je klin, na katerega se je malo prej obesil, potem z roko potegnil iz skale. No, saj ga je potem dobro zabil nazaj.
Po dveh najtežjih raztežajih sledi cel raztežaj lažjega, a zelo lepega plezanja po nekakšni rampi v levo. Tu se rampa konča s strmim kaminom, sredi katerega je solidna luknja, v kateri je tudi en klin. Mesto uporabim za "štant".
Zdenko tik pred "štantom" v votlini kamina.
Nadaljevanje kamina je kar divje. Strmo, varovanje pa je kar težko namestiti, saj je poč v notranjosti kamina precej široka. Najširši metulj, pa sem porabil na "štantu".
V 50 metrih se uspem varovati z dvema metuljema in zatičem. Za ta raztežaj se splača imeti s sabo še kakšen širši metulj.
V naslednjem raztežaju, kjer sem na zgornji fotografiji, se kar nekaj časa odločam po kateri poči naj grem. Ali navpično navzgor ali pa v levo. Po dveh klinih, ne vidim naslednjega. Potem se mi le zdi bolj logična tista navpična, kjer malce nad zelenjem v smeri zabijem soliden klin in ko nato sežem čez previs, zagledam tudi dva naslednja klina. Plezanje je zelo lepo.
Na zgornji fotki je Zdenko ravno prišel čez prvi previs, kjer te pričaka klin. Malce višje pa sta še dva. Skupno je v tem raztežaju, ki je ocenjen s VI, 6 klinov.
Na zgornji fotki sem v naslednjem raztežaju, ki je ravno tako ocenjen s šestico. Na skici v "Slovenskih stenah, je sicer vrisan en raztežaj. Bi bilo pa precej težko vleči vrv, če bi ta dva raztežaja hotel združiti. Pa še povsem logično je "štantati" pri klinu čez previs, kjer se malce položi. Na mestu, kjer sem na fotki, pa se spet postavi pokonci in te čaka še zadnji previs in potem zanimiva prečka v levo, čez precej gladko ploščo. Za to mesto piše v vodniku, da je bil preplezan z nihajno prečko.
Na zgornji fotki je Zdenko tik pred zadnjim previsom.
Na zgornji fotki pa je Zdenko takoj po prečki, kjer je klin, na katerega se je malo prej obesil, potem z roko potegnil iz skale. No, saj ga je potem dobro zabil nazaj.
Po dveh najtežjih raztežajih sledi cel raztežaj lažjega, a zelo lepega plezanja po nekakšni rampi v levo. Tu se rampa konča s strmim kaminom, sredi katerega je solidna luknja, v kateri je tudi en klin. Mesto uporabim za "štant".
Zdenko tik pred "štantom" v votlini kamina.
Nadaljevanje kamina je kar divje. Strmo, varovanje pa je kar težko namestiti, saj je poč v notranjosti kamina precej široka. Najširši metulj, pa sem porabil na "štantu".
V 50 metrih se uspem varovati z dvema metuljema in zatičem. Za ta raztežaj se splača imeti s sabo še kakšen širši metulj.
Tu sva zadovoljna na vrhu smeri. Smer je divja in lepa.
Divjost Križevnika pa kažejo tudi tele grebenske špičke.
Lep dan zaključim doma z izjemno igro svetlobe in oblakov.
Divjost Križevnika pa kažejo tudi tele grebenske špičke.
Lep dan zaključim doma z izjemno igro svetlobe in oblakov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar