nedelja, 6. junij 2010

Edijev steber v Mali Raduhi

Za mano sta dva dobra plezalna dneva. Včeraj bi sicer raje šel kam v hribe, pa Lukata za kakšne povprečne cilje nisem uspel prepričati. Tako sva odšla v Gorenjska plezališča. Najprej sva lovila klope po Bitenj potoku, kjer je bilo že ob desetih malce prevroče za naju, tako da sva se raje odpravila do Kupljenka. No, tu je pa bila res dobra plezarija. Izjemno so mi bile všeč Samba, Slepec in Bicycle race.
Danes pa hribi z Zdenkom. Že nekaj dni sem razmišljal o Mali Raduhi. Jutro pri Bukovniku je krasno. Se pa od daleč vidi, da je stena še precej mokra. To se še v precej večji meri pokaže pod samo steno, ko skoraj ni smeri, ki bi bila suha. Tako se takoj odpraviva na vzhodni del, kjer je izjemno izpostavljen Edijev steber. Smer je zjutraj v soncu in videti je suha. Je pa zelo pokonci. Fino zasoljen je že kar vstop in prvih nekaj metrov. Sledi malo laže, potem pa pravo ravnotežno plezanje proti desni. Sidrišče na koncu raztežaja je povsem na razu, viseče in maksimalno izpostavljeno. Zdenko se za mano dobro bori s previsi in je kmalu za mano. Sledi še malce bolj previsen raztežaj. Skala je ves čas malce dvomljiva in lišajasta. Tako je potrebna vsa zbranost. V obeh raztežajih je kar precej klinov. Kar nekaj pa je tudi starih kajl, vendar namesto njih raje uporabim "frende". Tako je res dober trening, za daljše smeri. Tretji raztežaj, ki je sicer še vedno kar zahteven, pa je manj strm, predvsem pa je skala veliko bolj sigurna. Sledita pa še dva lažja raztežaja. Zadnji, v katerem se smer priključi smeri ZZ, pa je še prav lep. Res prava težka klasika. Ha, ha, ocene. Glede na to, da sem vse bolj mnenja o relativnosti natančnih ocen (vsekakor so največji "mojstri" tisti ki znajo oceniti razne 5b+/c, 6a/a+ ipd.). Edijev steber je klasična stara VI+. Pa bi rekel, da sem rabil v njej vsaj toliko plezalnega znanja in sposobnosti, kot v marsikaterih 7a ali celo 7a+ v plezališčih.
Druga na sporedu pa je ZZ, oz. na vstopu imava namen Steber. Že prvi raztežaj je kar dobro sluzast, tako da ob oceni IV, ni kar sprehod. Sledi čudovitih pet metrov kompaktne poči v Stebru. Od tu dalje pa vse teče. Tu pa ne bo šlo! Tako dam v dober klin na "štantu" vponko in z varovanjem od zgoraj lepo splezam nazaj v ZZ. V drugem raztežaju ZZ-ja je sicer ves čas potrebna pazljivost, ker je vse precej vlažno, vendar gre plezanje v redu. Sledi pa prava preizkušnja, ker je kamin v tretjem raztežaju povsem moker, desna varianta pa tudi. Najprej malo začnem v kaminu, pa ni heca. Spolzka mokrota, pa povsem brez varovanja. Tako se obrnem in grem raje v desno varianto. Tu je sicer enaka sluzava mokrota, vendar je tu po nekaj metrih dober klin. Nato me na sicer lepi plošči skorajda "zloži" in potrebno je še več pazljivosti in natančnosti, da pridem do zatiča, ki je malce višje v poči. Potem pa že malce lažje diham in lepo izplezam. Vsekakor naredijo takšne razmere tudi štirico zelo resno. Je pa vsekakor ZZ lepa smer.


Stena Male Raduhe v jutranjem soncu.


Zdenko v prvem raztežaju Edijevega stebra.


Zdenko v drugem, maksimalno izpostavljenem, raztežaju "Edija".


V zadnjem, skupnem raztežaju Edijevega stebra in ZZ.


Pa v zadnjem raztežaju še malo od bližje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar