Zupanova smer v Koglu

Včeraj sva z Zdenkotom naredila "premik" iz prejšnjih dveh obiskov Logarske doline v Kamniško Bistrico. Seveda, Kogel, idealna stena za takšne tople pomladne dni. Najin cilj je "zopet" Zupanova smer. Okrog Zupanove imava res celo "štorijo". V glavnem, preplezati nama jo je uspelo v četrtem poskusu. Seveda nisva tri krat zgrešila. So bila vedno vmes različna naključja. Prvič sva jo res zgrešila nad gredino in sva nadaljevala po Kamniški. Drugič naju je točno pod steno začel pošteno močiti dež. Tretjič sem na vstopu "opazil" da mi manjkajo plezalniki in sva raje zavila v Virensa. Včeraj pa je "ratalo". In vsekakor se je izplačalo biti potrpežljiv. Res gre za zelo lepo smer, ves čas lepo "napeto". Malo smeri pri nas tako spominja na dolomitske lepotice, kot Zupan.
Po krasnem uvodu predstavitve Zupanove smeri v Miheličevi knjigi Slovenske stene, manjka malo bolj natančen opis, predvsem pa bolj natančna skica, ki je verjetno že kar nekaj plezalcev pripeljala do "kiksov. Naju je že pri prvem poskusu. Včeraj pa dva, ki sta nama sledila.
Tako upam, da bosta moj opis in skica, morda komu v pomoč.






Smer se prične z 10 metrsko prečnico po polici v kot. Začetek prečke približno 30 m levo od Virensove smeri.


Sledi 30 m navpičnega plezanja bolj in manj po kaminu.


V tretjem raztežaju po poličastem svetu v levo, malo gor, nato malo dol do kota, gor na prvi stolpič, naprej na drugega in malo navzdol. Tu sva midva "štantala" (dva klina).


Četrti raztežaj začneš še z krajšo prečko, nato pa navzgor na nov stolpiček, krajšo zajedo, ki jo kmalu zapustiš po policah v desno. Po nekaj metrih gor na naslednjo polico in desno do v levo usmerjene zajede. Po njej do police, ki se razteza čez celoten Kogel. V petem raztežaju gremo po travnatih poličkah navzgor, proti desni pribl. 15 m. Šesti raztežaj se prične s previsom, nadaljuje pa s plezanjem malo proti desni in rahlo proti levi navzgor do udobne police (tu ni nobene izrazitejše prečnice). V sedmem raztežaju gremo desno okrog roba, navzgor do police, ki vodi pribl. 5 metrov proti desni, navzgor na novo polico in spet malo desno na novo udobno stojišče.

Osmi (po moje najtežji) raztežaj pričnemo z nekaj metri zajede, gremo malo v desno, spet navzgor čez odprto steno, desno proti luski in levo v kratko, a precej spolzko zajedo in po njej na novo udobno polico.







V devetem raztežaju sva z Zdenkotom plezala proti levi na udobno poličko, če pravilno razumem, pa gre original po nekaj metrih v zajedo proti desni. Vsekakor je "najina" varianta dovolj plezana in izjemno lepa.





Tako sva v desetem raztežaju plezala izrazito prečnico. Najprej malo navzgor, nato pa po šalcah v desno do luske. Po njeni notranji strani in naprej v prečnico. V zadnjem raztežaju pa gremo še nekaj metrov v desno, nato navzgor v poč, po njej pribl. 5 metrov. Sledi prečnica v desno do pod strehe in okrog nje na rob stene.