Slapovi v dolini Maltatal v Avstriji

Po otoplitvi prejšnji teden, sem že mislil, da je za letos s slapovi konec. Pa sem nato prebral, da so v dolini Maltatal v Avstriji slapovi še dobro narejeni. Ta teden pa imam nekaj počitnic, tako da lahko gremo v akcijo. Zdenko ima najprej nekaj težav z dopustom in pravi, da bi lažje šel v sredo. Nato pa se le nekako dogovori in ob petih zjutraj štartava proti Avstriji. Po dobrih treh urah pa v soncu in še dokaj hladnem jutru (-3), zijava dolino z zaledenelimi slapovi, kamor koli pogledaš. Za začetek si želiva kakšen lažji slap. Od daleč opazujeva čudovito kuliso dveh slapov na spodnji sliki. Za levega po vodničku takoj ugotovim, da se imenuje Katedrale, kateri pa je desni pa mi ni čisto jasno. Nič, tam mora biti, po vodničku, še eden. Tako se odpraviva navzgor in prideva pod dva slapova. Desni je že v soncu in že teče po njem, levi pa je spodaj slabo narejen, vendar se da ta raztežaj obvoziti po levi. Tako se odločiva za slednjega. Obvoz ni pretežak, zato se še ne naveževa. Potem pa se zadeva postavi zelo pokonci. Naklonina okrog 80 - 85 stopinj, dolžina raztežaja pa skoraj 50 m. Led pa je tu precej krušljiv, saj odpade kar nekaj talarjev, precej pa je tudi svečk in lukenj. Tako moram priznati, mi kar da "vetra". Tako težkega slapu, v vodstvu, še nisem plezal.
Nad tem pa se slap odpre še za dva cela raztežaja, le naklon se zmanjša. Led je precej prožnejši, le teče že precej. Tako je plezanje zelo lepo, sva pa na vrhu kar dobro namočena. Navzdol pa s štirimi "abzajli" in spodaj res dober občutek po preplezanem takšnem slapu. Spodaj srečava plezalce iz Maribora. Tu izveva, da je desni slap Wintasun, za "najinega" pa se dokončno prepričava, da je Gamseck. Malce še premišljujeva, če bi šla še en slap, pa hitro soglašava, da je najina oprema preveč premočena in da je bil Gamseck, za najin prvi obisk, zelo lepa tura. Priznati pa morava, da s tistim, da bi rada preplezala, kakšen lažji slap, nisva povsem zadela, lep pa je vsekakor bil.