Zima v znamenju velikih količin snega

 Zadnja mesec in pol je pa res vse v znamenju veliko snega. Začelo se je 14. januarja, ko smo v službi odšli učit otroke smučat na krasno Ložekarjevo kmetijo in smučišče. Pet dni, snežilo je ves čas. Naslednji teden podobno, vendar kakšen dan je le bil brez snežink. Sem ga pa gazil do državne meje nad Ložekarjem do pasu.
Nato naš kulturni praznik, gremo probat malo v hribe. Na Raduho se bo menda že dalo. Z Zdenkom in Andrejo smo  pešaki in tako nas zelo zdela zadnji del poti proti vrhu, ko gremo na celo. Nekako se prebijemo na greben Male Raduhe, kjer pa se začne pogrezanje do pasu, tako da našo turo navzgor končamo. Po poti navzdol srečujemo turne smučarje, ki pa so precej na boljšem.
Včeraj pa se v isti sestavi odpeljemo v Logarsko, da bi se le ''prebili'' čez kakšen slap. In spet prebijanje čez velike količine snega. Najprej ''zarijem'' čez Palenk, Zdenko in Andreja pa za mano. V drugo je že kar dobro očiščeno. Nato greva z Zdenkom ''pogledat'' Slap pod Sušico. Ja, kar dobro je narejen. Led je soliden, sicer malo bolj svečkast, puhek pa zakriva vse luknje, tako da se ne vidi kam stopaš. Na vrhu prvega skoka greva v desno, ker drugi izgleda precej slabo narejen. Tu pa do steze na Jamo, rijeva kot buldožerja. Ko se vrneva po ''rukzaka'' pod slap, pa srečava za nama še prve ponavljalce in sicer znane ''domače'' plezalce. Stare znance je vedno lepo srečati.