Rote wand: Rechtsruck in Kongoplatten

Ja, še enkrat je ratalo plezanje v Rote wandu. Seveda ne ta uscan vikend, ampak prejšnjo nedeljo (14.11.), pa cel teden nisem imel časa kaj napisati. Z mano je Anja. Okrog osmih sva na, z meglo ovitem, parkirišču. Kakšnih sto metrov višje pa se sluti sonce. Pod steno je že prav toplo. Še vedno se malo odločam katera bo prva smer.
Greva v najbolj desni del glavne stene (Hauptwand). Tu je več smeri do police sredi stene. Še desno od njih pa smer Rechtsruck, ki je spet malo daljša (6.r).
Dobra smer z dvema malce težjima raztežajema (2.r VII, 4.r VII-). V drugem gre za kar tečno poč, v četrtem pa za zelo lepo plato. Zelo lep je tudi 6. raztežaj po razu. Je tudi odlično navrtana, potrebujemo le komplete. Ko prideva do lažjega sveta, iščeva sestop. Seveda poznam pot na vrh, v vodniku pa je označeno, da lahko gremo po poraščenem žlebu navzdol in potem bi morali nekje biti "abzajli". Pa jih ne najdeva. Tako morava na vrh in sestopiti po normalki. Pa saj sva hitro okrog. Ob enih sva znova pod steno.
Drugo smer se odločim za Kongoplatten. Smer sem že plezal pred 11. leti, ko sem bil prvič v teh koncih. Pa se ne spomnim prav nobene podrobnosti iz nje. Malce me sicer bega podatek iz vodnika, da so priporočljivi metulji. Pa vem, da jih nisem imel, ko sem jo plezal prvič, tako da bo menda že šlo tudi tokrat.
Smer me navduši. Odlična sta prva dva raztežaja, ki sta oba ocenjena s VII. Prvi po krasni plošči, drugi čez strehico in naprej po zajedi, kjer je treba tudi malo "kajlanja". Naprej se je potrebno držati raza na desni. Sledita lepa raztežaja šestice in lažji zadnji raztežaj. Zame krasna smer, malce manj na gosto naklinana (ja, ob svedrovcih se najde tudi kakšen klin), v lažjih delih je potrebno tudi biti pazljiv o trdnosti "grifov". Dodatnega varovanja z metulji ali zatiči pa nisem pogrešal.