Smer Gaz v Paklenici

Končno se kaže vikend, ko bi se dalo priti do skale. Letos nam je tale zima res dolgo kazala zobe, tako da smo že nekateri precej nestrpni, da otipamo pravo skalo. In ta vikend je res uspelo na najboljši možni način. Že pred dobrim tednim Luka predlaga, če greva v Paklenico. Sam malce razmišljam, pa ne predolgo. Ta vikend sem prost, naslednji pa bo okupiran z ispiti za inštruktorje športnega plezanja, nato pa bo že velika noč, ko ne morem pustiti družine in oditi za cel vikend. Če bo le vreme grem zraven. Edini pomislek je seveda vplezanost. V zadnjih štirih mesecih imam le en dan skale.
Za prvi dan imama v načrtu malce "globji" pogled v smer Cupido, oz. vsaj v njen najtežji del, kjer sta raztežaja z ocenama 7b in 8a. Mislim, da nama je to uspelo kar uspešno. Uspela sva naštudirati raztežaj 8a, ki pa je zame precej težak. Dokaj "bolderaški" raztežaj, ki ga je treba oddelati praktično brez pavze, ker meni najbolj ne odgovarja. Za uspeh v takšnem raztežaju rabim še kar nekaj vplezavanja v težjih smereh.
V nedeljo se odločiva za smer Gaz. Odločitev se izkaže za zelo dobro. Zjutraj naju sicer še malce begajo oblaki, ki prekrivajo vrhove Velebita in horizont morja. Temperatura pa je prava. V smer vstopiva ob desetih. Velik del prvega raztežaja je skupen s smerjo Rajna, ki sem jo pred kar nekaj leti že plezal. Nato se odcepi v levo do vrha izrazitega stolpa. Sledi prehod okrog raza, ki zahteva precej dobrega vzpostavljanja ravnotežja in natančnega stopanja. Nadaljevanje po poči in razu pa je zelo lepo. Tretji raztežaj je fantastičen. V začetnih metrih rahlo previsna poč, ki višje preide v bolj položno in še naprej zelo lepo. Sledi več lepih raztežajev z dobrimi prehodi v dobri in na trenutke zelo "pikasti" skali. Nato dva raztežaja zelo lepe, sicer pa lažje prečnice, kateri pa sledi najtežji raztežaj z oceno 7b. Ta poteka po zelo izpostavljenem strmem delu stene nad velikim previsom. "Štant" pred tem raztežajem je isti za dve smeri, najino in Spiderja. In ni "hudir", zarijeva v Spiderjev raztežaj, ki je sicer prav tako ocenjen z 7b, vendar Luka, ki vodi raztežaj, zelo hitro odkrije, da so razdalje med svedri še krepko večje, kot v najini smeri, ki je, da ne bo pomote, kar prava "alpska" navrtana smer, kjer so kar lepe razdalje med svedri. Luka sicer prepleza zelo visoko, tam pa verjetno zgreši pravo kombinacijo in sledi kar pošten padec. Večji problem pa je, da mu, pri poskusu da bi se še ujel za zelo "špičast" oprimek, kar pošteno razmesari blazinico palca desne roke. Hvala "tejpu", da lahko dokaj normalno napreduje. Da se malce spočije, jaz poberem opremo iz zgrešenega raztežaja in Luka gre spet v borbo v "pravi" raztežaj. Že na pogled lepe kombinacije in malce krajše razdalje med svedri, tako da mu gre zelo dobro in kmalu slišim, na lahko neham varovati. Kot drugi sem malce bolj sproščen, tako da mi gre dobro. Prehodi so prekrasni. Najprej kar dolga prečka v desno, navzgor po malih luskicah, nato pa prvi težji del. Ker sem videl kombinacijo pri Luki, mi je seveda precej lažje, ker moraš tu kar iti. Precej dolg gib na malo luskico, postavitev nog na male stope in dolg dinamičen raztežaj za nekak rob, kjer samo slutiš oprimek. Sledi nekaj dobrih oprimkov in še en težji del. Spet dolg gib na malo luknjico, za katero najprej pomislim, da je premajhna. Ker se seveda kakšen večji "grif" ne prikaže od nikoder, bo morala biti dovolj velika. Gremo, stisnem luknjico, desno nogo prestavim visoko, se naložim nanjo in potegnem na solidno luskico. Še nekaj lažjih gibov in dosežem "štant". Pred nama je le še zadnji "lažji" raztežaj. Ta pa se izkaže za kar nevarnega. Cel raztežaj po ostrih "radiatorjih", kjer te lahko napaka stane vsaj kakšne polomljene noge. Zato plezam zbrano "sto na uro". Tu res ne smer biti napake. Stopanje večino na trenje, "grifi" pa okrogli. Pa je kar hitro tudi to za mano in se vpnem na svedrovca na vrhu stene. Kmalu je za mano še Luka. Na vrhu sva oba vesela dobre smeri, krasnega vikenda in stene Aniča kuka, ki sva jo ta vikend imela praktično za sebe.