Grazer bergland, Rothelstein, smer Postlerweg

Tokrat pa mi uspe oditi v Graške hribe v bolj nežni prijetni družbi. Vreme sicer ne obeta sonca, dežja pa tudi ne. Ko z Neno prispeva na parkirišče, je sicer bolj megleno in še vse mokro od nočnega dežja, vendar se skala hitro suši, tako da se ne ustrašiva in greva pod smer Postlerweg v Rothelsteinu. Začetek je malce bolj vlažen, višje kot sva bolj je skala suha. Lepi raztežaji pa si kar sledijo. Ni kaj, pravi Graški hribi, sicer poraščene police, ki pa se jim izogibaš v res lepi, čvrsti skali z veliko luknjami in dobrimi grifi. Ni kaj, oba uživava v lepi plezariji, miru sten in vsaj upam, da se oba strinjava, prijetni družbi. Proti vrhu priplezava bolj v oblak, malce je hladneje, pa naju kapljice lepo spustijo iz stene in nazaj do avta.
Smer je vsekakor zelo lepa, težave lepo razporejene, najtežja raztežaja 4+, večino pa so štirice, skala odlična, travnatim policam, pa tako, kot tu v večini smeri, se da prav elegantno izogniti. Opremljenost dobra, je pa več ''štantov'' na drevesih, tako da je potrebna še kakšna dodatna gurtna.

Grazer bergland, Rote wand, smeri Synewel in Resterschiesung

Kot vedno čas gre prehitro. Od mojih zadnjih hribov je že dober mesec. Komaj čakam, da malce poplezam v miru sten. Tokrat se najprej dogovarjam z Zdenkom. Ker bi rad šel dve smeri, pokličem še prvega Marka (Šaraca), ki pravi da v nedeljo nima časa in da bi verjetno šel drugi Marko (Mavhar). Ta je hitro za akcijo. Zdenko se tudi odloči, da bosta šla sama z Andrejo v, za njiju primerno smer, tako da imava z Markom proste roke. Navijam za eno težjih smeri (vsaj v Rote wandu) v vodniku Grazer Bergland, Synewel. Marko je za to. Se pravi, greva. V Synewelu naju pričaka dolg (50 m), kar zahteven prvi razteža (7+)j, ki me še ne dovolj ogretega, kar malce ''zatrdi''. Lepi detajli v ploščah si tu kar sledijo skoraj cel raztežaj. Sledita dva lažja raztežaja do police, tu pa je svet spet bolj pokonci. Najprej raztežaj sedmice, nato pa še malce težji, 8-. Lepo, a detajl je bolderček sredi raztežaja. Z levo stisk malega grifa, precej visoko nalaganje na desno nogo in kar ''ornk'' poteg na poličko, pa še tam se je treba ujeti zraven, da sem čez. Naslednji raztežaj znova sedmica, zadnji pa je najtežji, osmica. Večinoma zelo lepo plezanje v rumeni skali, najtežje mesto pa znova bolderček, kjer mi ni uspe čisto na pravem mestu prijeti ključnih oprimkom, tako da se ''zložim''. Ko mi je jsano, da je treba stisniti malce na drugem mestu, kar se ne vidi, so gibi jasni, tako da grem lepo naprej. Marko pa na flash lepo zleze in kar zelo hitro sva na vrhu smeri (slabe 3 ure). Tu pa moja nerodnost, z zadnjega štanta mi pade plezalnik. Nič, ''abzajlava'' če ga bova slučajno našla. In najdeva ga neverjetno hitro, saj je padel skoraj na glavo plezalcema na sidrišču v Rupertini.
Pa še malce povzetka za Synewel. Kar zahtevna smer, sicer lepa, najtežja mesta pa sta bolj ''bolderčka'', za to mi malo manj odgovarja, ker imam rajši bolj vzdržljivce. Lepo navrtana, vendar je le potrebno po nekaj metrov ''zategniti'' v sedmici. Ocene raztežajev pa so kar ''prave'' (7+, 4, 3+, 7-, 8-, 7, 8).
Druga smer je na vrsti Resterschliesung, krajša smer (100 m) v sredini stene. Kaj reči, lepo uživaško plezanje, ki kar prehitro mine. Lepo ''zrihtana'', ocene (6+, 6+, 7/7+, 7/7+) malce bolj pohlevne. z zadnjega sidrišča si v dveh ''abzajlih'' na tleh.