Virensova smer v Koglu

V nedeljo je zopet bilo krasno vreme in z Zdenkotom jo zopet mahneva proti Koglu. Tokrat že tretjič z namenom plezati Zupanovo smer. In tudi v tretje ni ratalo. Pa ne, vstrašila se je nisva. Tokrat je "rozika" naredila svoje. Po sto metrih hoje se kar malce zgrozim, ko se naenkrat spomnim, da plezalniki še kar visijo doma na vrvici, kamor sem jih dal zračiti. V čevljih pa ne grem, Virensa pa seveda lahko plezam tudi v njih.
Prvič sva bila namenjena v Zupanovo že pred nekaj leti, pa naju je dež odvrnil pod steno. Drugič sva sicer preplezala spodnji del, zgoraj pa naju je skica iz Slovenskih sten napotila v desno. Tam pa je Kamniška. Tako sva takrat preplezala ta zelo lepi zgornji del le te. Tokrat pa moji plezalniki... Ja, mislim da bova poskusila še četrtič.
Kar pa se tiče Virensove. Prvič sem jo plezal pred 25. leti sam. Sedaj pa drugič. Res zelo simpatična, lepa smer. O njej je napisanega veliko. Vseeno pa še tisto, kar še sam nisem zasledil. V spodnjem delu lahko plezamo v dveh variantah. Ena gre naravnost po kaminu in je malo težja, ena pa ven po razu in nato malo v desno po naravnih prehodih. Katera je originalna ne vem, obe pa sta dobro naklinani in v obeh so opremljeni štanti. Po kaminu lepljeni, tam gre tudi "abzajl".
Nad polico gre osnovna in verjetno tudi najlepša varianta po desni poči, nato pa se vse združijo (varianti sta verjetno vsaj še dve) v krasno zajedo. V smeri tičijo vsi potrebni klini, tako da potrebuješ samo komplete.
No, tudi takšen dan v hribih je lep. Krasno vreme in ambient, fino se sprehodiš, plezanje pa je uživaško. Ja, pa tokrat je Zdenko plezal v vodstvu, tako da sem bil še bolj "kamot".