Rumena zajeda v Koglu

Ja, minil je cel mesec, da nisem šel v hribe. Nekaj "hitrih"plezanj v Kotečniku in Slomniku je vse, kar je ob takšnem vremenu "ratalo" v septembru. V nedeljo pa je bila kar obetavna napoved, da pa bo prava gorska pravljica, pa si z Zdenkom nisva predstavljala čisto do pod vstopa v Rumeno zajedo. V Kamniški Bistrici je bilo vse mokro od megle, proti hribom pa naslednja plast oblakov. Vmes vsaka skala mokra, sigurno je ponoči deževalo. Hodiva sicer z veseljem, če drugega ne, se bova vsaj dobro sprehodila. Tik preden steza zavije v levo pod steno, srečava dva stara plezalna mačka, Janka in njegovega kolega. Ja, tudi zaradi takšnih srečanj so hribi lepi.

Oblaki se razgrnejo, stena je še v rahli meglici. Ko pa prideva pod Rumeno zajedo, sva popolnoma v soncu. Stena nad nama je suha kot poper.

Krasna linija Rumene zajede me spet prevzame. Letos o njej razmišljam že kar nekaj časa. Prvič sem jo plezal pred 20. leti z bratom Francem. Ostala mi je v zelo lepem spominu, čeprav se podrobnosti spomnim bolj malo. Spomnim se dobre skale in nekega kar težkega previsa. Bomo videli tokrat!

Pristopiva z desne v zajedo in tu se prava smer začne. 15 metrov po zajedi, kjer se je potrebno kar znajti. Z njo pa priporočam tudi dva do tri velike metulje, kajti kajl, ki so bile včasih tu, ni več. To pa je tudi vse kar je v celotni smeri potrebno od dodatne opreme za varovanje. Sledi kratka prečnica in nato previs, ki je kar na moč. Naslednji raztežaj pa postreže še z lepim obvozom iz zajede in nato res prekrasno zajedo.

Zame je to ena najlepših klasik. Je dobro opremljena s klini, skala odlična, izpostavljenost čudovita. Ambient, še posebej v jesenskih dneh z megleno dolino, ... kaj naj rečem, pravljičen.

Ja, še podatek, katerega najbolj pogrešam pri različnih opisih smeri v naših hribih, o priporočeni opremi: 12 kompletov, dva velika metulja. No, pa ocena, ki je tako na voljo v vseh opisih. VII, verjetno previs v najinem četrtem raztežaju, zelo podobnih težav pa je začetni obvoz zajede v naslednjem raztežaju.