Tokrat še ena naša klasika. In res je lepa. Prvič sem jo plezal v prvem letu mojega alpinističnega udejstvovanja, drugič pred 18 leti. Tako sem se sicer spomnil nekaterih delov, kaj veliko pa ne.
Za smer vsekakor velja, da poteka v res dobri skali za naše hribe. Plezanje je lepo in v zgornjih raztežajih lepo izpostavljeno.
Spet sva skupaj z Lukatom, ki mu tokrat že toliko zaupam, da plezava izmenično in res nama gre fajn. Čez smer sva v dobrih 4. urah.
Smer je dobro opremljena s klini. Sidrišča so v glavnem opremljena z dvema klinoma. Malce še o težavnosti. Že pred 18. leti sem si v beležko ob vpisu vzpona napisal predlog ocene VII za najtežji raztežaj in VI za raztežaj pod njim. In tudi tokrat se s tistim zapisom popolnoma strinjam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar