Ko spet najdeva nekaj skupnega časa s Puhijem, ta predlaga Križevnik, kamor si že dolgo želi. Sam sem tu preživel že precej časa in vedno je divje in lepo. Nisem pa še plezal najbolj plezane težje smeri v predostenju, Svobode. Tako je izbira jasna. Oba s Puhijem veva, da so vse smeri v Križevniku resno plezanje in da tudi Svoboda, kljub večjemu številu ponovitev, spada v ta razred. Smer poteka po najizrazitejši poči predostenja. Že na pogled je stena tu divja in zeloo pokonci, tako da ni šale v nobenem raztežaju. Začne se z lepo zajedo, ki jo preplezaš v dveh raztežajih, ki sta oba okorog VI+. Nato pa slediš ploščam in spet zajedi, ki vodi proti desni. Skala je neverjetno škrapljasta in ostra, tako da bi se vsak padec, če ne bi odletel v zrak, končal vsaj s poštenimi odrgninami. Klini, ki jih v tem raztežaju je nekaj, so od ''konzervnih pokrovov'' do kašnega, ki je le mogoče malo bolj zaupanja vreden. Tako si je potrebno večino varovanja utrjevati in urejati z metulji in zatiči, kar velja praktično za celo smer. Štanti pa so zaenkrat vsi s po dvema klinoma.
No tam, kjer začne zajeda zavijati v desno, se pričnejo kar poštene težave, kjer se je potrebno truditi, da v poči najdeš ravnotežni položaj. Podoben je naslednji raztežaj, ki vodi najprej po previsni poči v levo, nazaj v zajedo, nato po njej in zadnji del spet po zanimivi izpostavljeni prečki v desno in navzgor v kot pod streho. Tudi tu se je potrebno kar potruditi. Prečnica pod streho pa je nekaj posebnega. najprej sicer gledava plošče pod streho, ki so sigurno preplezljive, vendar bi se verjetno ne dalo urediti nikakršnega varovanja. Tako gremo navzgor pod streho, prečnica proti desni, kar malce neverjeten prehod navzdol, kjer za trenutek kar obvisiš na šalci, noge pa zabingljajo po zraku, da bolj na slepo dosežejo skalo pod streho. Sam komentiram, da je kar malce ''scary''. Nato je potrebno še malo v desno navzdol, da prideš do kamina, po katerem plezaš kakšnih deset metrov, kjer te pričaka sidrišče. Tu pa se nekako ''vsili'' raztežaj, ki ga ni na skici. Zajeda proti desni, povsem očitna. Na skici bi po kaminu ža kar plezal po ploščah proti levi nekje do petke. Tu je pa proti levi še vse pokonci in malce previsno, tako da je zajeda edini naravni prehod. Nad njo pa res prideva do plošč, po katerih greva v levo iz stene.
Smer je, seveda, prvi preplezal Franček Knez z drugo legendo slovenskega alpinizma Lidijo Painkiher. Kot sem omenil je v smeri sicer nekaj klinov (ali starih svedrovcev), je pa nujen komplet metuljev in zatičev. Še nekaj o ocenah. Kot sem tudi od večine ponavljalcev slišal ali bral so težave kar večje, kot so označene v vodniku. Sam predlagam po raztežajih naslednje: VI+, VI+, VII+, VII+, VII-, V+, VII-, V+.
Ni komentarjev:
Objavite komentar