V nedeljo nama končno uspe skupni dogovor o plezanju z Aleksandrom. Precejkrat sva se že pogovarjala, pa nama je skupno plezanje kar nekam ušlo. Tokrat so naju skoraj ves čas vožnje spremljale dežne kapljice, a sva zaupala vremenski napovedi, da bo na področju Graškega pogorja vreme sončno. Ko greva pod steno, se kapljice počasi spremenijo v pravi dež. Vedriva pod smerjo Feuervogel, pa to precej časa, preden neha deževati. Greva malo pod steno, je precej mokro, a ko se vračava, je stena vidno bolj suha. Nič, greva nazaj s plezalno ''robo'' in ko prideva pod smer Graue Maus, izgleda stena praktično suha. Super! Vstopiva v prvi raztežaj, ki se pokaže za pravi ''rotevandovski''. Čudovite sive, hrapave plošče. Drugi raztežaj se prične s krajšo zajedo, nadaljuje pa po ploščah do smeri Weg der schonen manner. Sledita dva raztežaja strmih, kar zahtevnih plošč (7- in 7), kjer prevladujejo luknjice in robčki, na najtežjem mestu pa gre še za precej ravnotežnostnega plezanja na trenje. Tu je prva polica, lep prehod čez približno 10 m stenco in druga velika polica, kjer ''zaštantaš'' na drevesu. In že je tu šesti, predzadnji raztežaj. Na začetku sicer nekaj zahtevnejših gibov, potem pa... Ne morem si kaj, jodlam, jodlala, jodlali, super plezarija, v super skali.
Graue maus, kaj reči? Zame čudovita smer, hvala avtorjema G. Grabnerju in P Schwaldu, da sta jo leta 1992 ''naredila''. Smer je v celoti navrtana, dovolj je 13 kompletov. Sta pa v vodniku pri oznaki o opremljenosti dva od štirih svedrovčkov. Dobro uplezanim verjetno je dovolj, manj uplezani pa lahko s pridom uporabijo zatiče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar