Tudi pogled na stene Formina je je zelo slikovit.
Ponoči začne deževati. Iz spalk se seliva, jaz v šotor, Puhi v avto. Okrog šestih zjutraj je dežja konec, malo še poleživa, potem pa se precej časa odločava, če bi odšla pod steno Lastoni di Formin. Okrog devetih rečeva, greva. Do pod stene imava dirko s tremi nemškimi plezalci (vsaj govorijo nemško). Pa očitno poznajo malce krajšo pot in so pod steno malo pred nama. Ne veva točno kaj bi, malce si oglejujeva sosednjo smer, pa nimava s sabo skice. Potem se odločiva, da bova počakala, kako so fantje hitri. In res, dobro jo šibajo. Prvi pleza naprej, druga dva iztočasno za njim. Pa so fantje krepki veterani, petdeset in več. Čez uro pa pol greva za njimi midva.
Smer se prične z atraktivno poko, nato pa krasna plezarija v odlični skali. Drug in četrti raztežaj pa sta popoln presežek. Z eno besedo fantastično. Težave ravno takšne, da je treba res plezati celotne raztežaje.
Drug raztežaj v rahlo navznoter nagnjeni plošči. Odlično tehnično plezanje (6c).
Tretji raztežaj, še vedno skoraj navpične plošče (6b+).
Četrti pa, 30 m rahlo previsne skale in izjemni prehodi (7a).
Nadaljevanje pa je še nadaljnje uživanje v raztežajih do 6b.
Tu sva v zadnjem raztežaju.
Z vrha sestopiš po super speljanih "abzajlih" po smeri in imaš čudovit pogled na Tofane. Smer je dobro opremljena, niso pa odveč manjši metulji in zatiči. Sestop pa je idealen za dvojno vrv.
Ni komentarjev:
Objavite komentar